pripréči -préžem dov., priprézi priprézite in priprezíte; priprégel priprégla; nam. pripréč in priprèč (ẹ́) dodatno, zraven vpreči: ker je bil klanec strm, so pripregli še par konj / pripreči junčka k volu vpreči ga k njemu, da se nauči voziti // pripreči voziček k večjemu vozu; pren. kadar je največ dela, priprežemo še sosede
● 
star. res je, res, brž pripreže žena doda, dostavi

pripréžen -a -o: poleg konja je imel pripreženega še vola; našemu vozu sta bila priprežena še dva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek