pripréga -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. dodatna vprega: pri gostilni vrh klanca so puščali priprego; pri težkih vozovih je moral vzeti priprego; pren., ekspr. ta stranka je priprega socialni demokraciji
     
    žel. dodatna lokomotiva na začetku vlaka
  2. 2. glagolnik od pripreči ali pripregati: za priprego so imeli močne konje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek