prirépiti -im tudi prirêpiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. nezaželeno priti: ženske so prirepile za njo in prežale na vsako njeno besedo

prirépiti se tudi prirêpiti se nezaželeno se pridružiti: nikamor ne morejo brez njega, zmeraj se prirepi / ko je videl, da bodo zmagali, se je prirepil še on



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek