priróda -e ž (ọ̑) narava:

  1. a) raziskovati prirodo; ta element je v prirodi v obliki spojin; zakoni prirode / neživa, živa priroda
  2. b) priroda ga je obdarila s številnimi lepimi lastnostmi; vznes. darovi matere prirode
  3. c) spreminjati prirodo; lepota prirode; ljubezen do prirode
  4. č) človeška priroda / razpravljati o prirodi države; priroda spoznanja / način dela, ki ustreza prirodi stvari
  5. d) govoriti o prirodi določene bolezni / z oslabljenim pomenom napake tehnične prirode tehnične napake
  6. e) človek z nežno, lirsko prirodo / po prirodi je za vse brezbrižen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek