prirodopís -a (ȋ) 

  1. 1. šol., nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo: znanje prirodopisa / prirodopis človeka, živalstva
  2. 2. star. naravoslovje: področje prirodopisa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek