priskút -i ž (ȗ) slabš. neprijeten, zoprn človek: ta priskut je dosegla svoje / kot psovka pri miru me pusti, priskut



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek