• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

priskúta -e ž (ȗ) 

  1. 1. slabš. neprijeten, zoprn človek: še odgovoriti ni hotela tisti priskuti / kot psovka izgini, priskuta
  2. 2. knjiž. neprijetnost, zoprnost: kadar se je spomnil na dogodek, ga je obšla priskuta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek