prislíniti -im dov. (í ȋ) s slino pritrditi: prisliniti listič na šipo
● 
ekspr. to ga je tako ujezilo, da ji je prislinil klofuto dal klofuto

prislíniti se slabš. 

  1. 1. nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: ko je izvedel, da gremo tja, se nam je še on prislinil; prisliniti se k dekletu / zagledal ga je na drugi strani dvorane in se prislinil k njemu; prisliniti se v hišo / povsod se prislini zraven
  2. 2. prikupiti se: prisliniti se direktorju; kako se ji zna prisliniti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek