• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prismójen -a -o prid. (ọ́) ekspr. 

  1. 1. nespameten, neumen: fant je prismojen, saj ne ve, kaj dela / prismojeno vedenje
    ●     ekspr. mislijo, da je malo prismojen čudaški, neumen
  2. 2. zoprn, neprijeten: sit sem že tega prismojenega dežja; letos je pa res prismojeno vreme

prismójeno prisl.: prismojeno govoriti; prim. prismoditi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek