prismolíti -ím dov., prismólil (ī í) s smolo pritrditi: prismoliti cepič; sedi, kakor bi se prismolil na klop dolgo; nepremično
● 
ekspr. prismolil mu je krepko klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismoli mu eno udari ga

prismolíti se slabš. nepovabljen, nezaželen pridružiti se, priti kam: spet se nam je prismolil / rad se prismoli v kuhinjo; povsod se prismoli

prismoljèn -êna -o: prismoljena deska; prismoljena klofuta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek