prispodóbiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti prispodobo: ženo je prispodobil marljivi čebeli / sreče ni znal z ničimer prispodobiti
● star. prispodobilo se je, da so ga pričakali spodobilo
prispodóbljen -a -o: v njegovih pesmih so duševni pojavi večkrat prispodobljeni luči