• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prišpíčiti -im dov. (í ȋ) pog. prišiliti, priostriti: prišpičiti konico / prišpičiti fižolovko
● pog. prišpičila je ustnice našobila

prišpíčen -a -o 

  1. 1. deležnik od prišpičiti: prišpičen kol
  2. 2. piker, zbadljiv: prišpičen humor // nerazpoložen, razdražljiv: danes si pa prišpičena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek