• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prištéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) sposoben normalno presojati in ravnati: prišteven bolnik / dejanje je storil v prištevnem stanju
♦ jur. delno, zmanjšano prišteven; kazensko prišteven



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek