• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pritihotápiti -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti

  1. a) čez državno mejo: pritihotapiti kavo, orožje
  2. b) kam sploh: pritihotapiti igrače v šolo

pritihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno priti: pritihotapiti se do vrat, na dvorišče, po drevoredu; pren. v srce se mu je pritihotapila zavist

pritihotápljen -a -o: pritihotapljena mamila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek