1. dajati k čemu tako, da pride do dotika:pritikala je svojo glavo k njegovi; pritikati orglice k ustom
2. ekspr. dodajati:njihovim imenom so pritikali smešne vzdevke / povej, kot je bilo, nič ne pritikaj / pritikali so mu besedo gospod nagovarjali so ga z njo ● ekspr. misli iskreno, a mu pritikajo laž mislijo, da laže; redko če do česa pride, mene ni treba pritikati zraven mešati; knjiž. to se navadno pritika taščam pripisuje ♦ lingv. tem besedam pritikamo slovenska obrazila
pritíkati se
1. dotikati se:pritikati se s prsti; ne pritikaj se, je sveže pobarvano
2. ekspr. pojavljati se, nastopati pri kom:ni mogla prepoditi predstav, ki so se ji pritikale / harmonika se mu je še v sanjah pritikala še sanjal je o njej