pritikljáj tudi pritíkljaj -a (ȃ; ȋ) star. vzdevek: dati komu pritikljaj; držal se ga je pritikljaj Hudournik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek