pritlíka -e ž (í) 

  1. 1. majhno, nizko drevo: visoke smreke in pritlike
  2. 2. bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino: pritlike poženejo; potrgati pritlike jagodam; razmnoževati se s pritlikami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek