• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pritrjeválec -lca [u̯ctudilc] m (ȃ) 

  1. 1. kdor kaj pritrjuje: pritrjevalec sponk
  2. 2. kdor pritrjuje čemu, se strinja s čim: njegov predlog je imel veliko pritrjevalcev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek