1. nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju:pritrjevati kljuke; pritrjevati podkvice na podplate; pritrjevati z vijaki
2. navadno z dajalnikom z besedo, kretnjo izražati, da se povedanemu, izrečenemu ne nasprotuje:pogledal je sogovornika, ki mu je pritrjeval; to so bili hudi časi, je pritrjeval; z glavo, glasno so mu pritrjevali / umetnikove oči več vidijo. Da, da, mu je hitel pritrjevati / pritrjevati mnenju, predlogu koga strinjati se, soglašati z njim; zmeraj pritrjuje svojemu šefu soglaša z njegovim mnenjem, ravnanjem; iz strahu je vsemu pritrjevala
3. z besedo, kretnjo izražati, da je v vprašanju povedano v skladu
a) z resničnostjo:vprašala je otroke, če so že bili na morju. Vsi so pritrjevali
b) z željo, hotenjem:na vprašanje, če bi šli radi na izlet, so vsi pritrjevali
pritrjeváje:pritrjevaje povesi glavo
pritrjujóč -a -e:pritrjujoč pogled; pritrjujoče pripombe
Dostopnost