priučljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki se da priučiti: opravljati hitro priučljivo delo
  2. 2. ki se (hitro) nauči česa: psa sta priučljiva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek