privábljati -am nedov. (á) 

  1. 1. z vabljenjem, prigovarjanjem dosegati, da kdo kam pride: privabljal je otroke na dvorišče in se z njimi igral / na dom privablja različne ljudi vabi // dosegati, da kdo kam pride sploh: privabljati kupce z dobro ponudbo / privabljati ribe z lučjo / ta drama bo privabljala gledalce vseh vrst; ekspr. lepote kraja privabljajo vedno več turistov
  2. 2. nav. ekspr. delati, dosegati, da se kaj pojavi, nastopi: s svojim pripovedovanjem jim je privabljal smeh; take igre privabljajo ljudem solze v oči
  3. 3. z vabljenjem delati, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: privabljati nove člane, naročnike
  4. 4. vzbujati pri kom zanimanje: ta doba ga je že od nekdaj privabljala; njo privablja glasba
    ● 
    ekspr. toplota mi je privabljala spanec na oči povzročala, da sem postal zaspan; to privablja strelo v to pogostoma udari strela



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek