priváda -e ž (ȃknjiž. 

  1. 1. navada: vse to mu je postalo že vsakdanja privada / delati kaj iz privade
  2. 2. glagolnik od privaditi: privada oči na svetlobo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek