privarčeváti -újem dov. (á ȗ) z varčevanjem priti do česa: v dveh letih je privarčeval precejšnjo vsoto; privarčevala sta dovolj za hišo / z dobrim gospodarjenjem ji je privarčeval lepo doto pridobil // hodili so zgodaj spat, da so privarčevali pri petroleju porabili manj denarja zanj // narediti, da se česa porabi manj: privarčevati gorivo

privarčeván -a -o: privarčevan denar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek