privíden -dna -o prid. (ȋ) 

  1. 1. nanašajoč se na privid: prividna prevara / lep, prividen svet izmišljen, namišljen
  2. 2. knjiž. navidezen, dozdeven: to je le prividna aktivnost; prividna resnica; doseči prividno soglasnost; prividno gibanje sonca okoli zemlje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek