prizémlje tudi prizêmlje -a (ẹ̑; ȇ) 

  1. 1. del stavbe, dostopen neposredno z zemljišča pred njim, navadno delno ali v celoti pod nivojem zemeljske površine: stanovati v prizemlju
  2. 2. astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najmanj oddaljena od Zemlje: tir s prizemljem v veliki višini



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek