• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

priznánica -e ž (ȃ) knjiž. listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo: dati, izpolniti priznanico
♦ jur. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga; pobotnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek