pročêlje in pročélje -a s, rod. mn. pročêlij in pročélij tudi pročêlj in pročélj (ȇ; ẹ̑)
1. zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe:obnoviti, urediti pročelje; okrušeno, prebeljeno pročelje; pročelja palač; okraski na pročelju / baročno, romansko pročelje; pren. njegove besede so le pročelje, ki zakriva resnico ♦arhit. glavno, stransko pročelje
2. knjiž., redko sprednji, začetni del predmeta, stvari; čelo:posadili so ga na pročelje mize; pročelje odra