profán -a -o prid. (ȃknjiž. 

  1. 1. posveten: delo ima profan značaj / profana umetnost
  2. 2. navaden, vsakdanji: profane potrebe / profano govorjenje nespodobno, neprimerno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek