• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prokléti -kólnem [u̯n] dov., prokolníte tudi prokólnite; proklél; nam. proklét in proklèt (ẹ́ ọ́) zastar. prekleti: vse ljudi je proklel

proklét -a -o 

  1. 1. deležnik od prokleti: hodila je okrog prokleta in zavržena
  2. 2. ekspr. izraža negativen odnos do osebe, stvari: prokleta baba / ta prokleti dež; prisl.: prokleto malo skrbi za otroke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek