proklítika -e ž (í) lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo za seboj: predlogi, vezniki in druge proklitike; enklitike in proklitike



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek