1. nekdaj pooblaščenec, zastopnik:vse njene zadeve je urejal prokurator; tožitelja je na sodišču zastopal prokurator
2. pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci:bil je prokurator v Judeji ♦ jur. državni prokurator do 1929 vodja državne prokurature; finančni prokurator do 1928 vodja finančne prokurature; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove