prométnica -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. ženska oblika od prometnik: prometnica je dala znak za odhod vlaka / v križišču je stala prometnica in urejala promet
  2. 2. publ. prometno pomembnejša cesta: zgradili so novo prometnico; glavna, mestna prometnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek