1. delavec, ki ureja promet:prometnik na avtobusni postaji; prometniki in sprevodniki
2. poljud. delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka, strok. vlakovni odpravnik:prometnik je dvignil loparček, svetilko in vlak je odpeljal; šola za prometnike
3. žarg. prometni miličnik:prometnik mu je odvzel vozniško dovoljenje; ker ni delal semafor, je promet urejal prometnik / pionir prometnik pionir, ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico