• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

proslúl -a -o [uu̯] prid. (ȗ ú) zastar. 

  1. 1. razvpit, zloglasen: atentat na proslulega policijskega agenta; proslul po surovosti
  2. 2. slovit, znan: prosluli učenjaki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek