prostorôčen in prostoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) knjiž. narejen s prosto roko, brez pripomočkov: prostoročna risba / prostoročno risanje
● 
knjiž. prostoročna vožnja s kolesom vožnja, pri kateri se krmila ne drži z nobeno roko

prostorôčno in prostoróčno prisl.: prostoročno narejena keramika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek