• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prošnjík -a m (í) star. prosilec: ustreči prošnjiku / za vsako izpraznjeno mesto se je javilo več prošnjikov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek