• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prótikrálj -a m (ọ̑-á) kralj, ki je izvoljen, postavljen proti še vladajočemu kralju: spopadi s protikraljem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek