prótioklópen -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑) voj. protioklepen: protioklopno orožje / poveljnik protioklopne čete



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek