provocírati -am nedov. in dov. (ȋ) 

  1. 1. spodbujati koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: vtihotapil se je v organizacijo in provociral
  2. 2. ekspr. izzivati: kadar je pijan, provocira; provocirati koga / provocirati spore

provocíran -a -o: napad je bil provociran



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek