• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prozáik -a m (á) 

  1. 1. lit. kdor piše prozna dela, pripovednik: razvil se je v vidnega in plodovitega prozaika
  2. 2. ekspr. plehek, pust človek: ne bodi tak prozaik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek