• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prožíti in próžiti -im nedov. (ī ọ́) 

  1. 1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: prožiti s snegom obtežene veje
  2. 2. z dotikom, sprostitvijo spravljati
    1. a) v delovanje: prožiti alarmne naprave / prožiti fotografski aparat / prožiti puške / prožiti strele streljati
    2. b) v gibanje, premikanje: prožiti hlode po drči; plazovi se prožijo / prožiti puščice
  3. 3. knjiž., ekspr. vzbujati, povzročati: taka doživetja prožijo v človeku umetniški navdih
  4. 4. star. iztegovati: prožiti roke k materi
    ●     star. prožiti komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; star. iz gradiva se proži zanimiva ugotovitev se kaže



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek