prstén-a -o prid. (ẹ̑) nar. neprijeten, zoprn: ne bodi tako prsten / prsten nasmeh

prsténo prisl.: prsteno odzdraviti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek