prvínski -a -o prid. (ȋ) 

  1. 1. dan s samim nastankom, naravo: prvinski občutki; nagon po samoohranitvi je prvinski
  2. 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja: ti ljudje so še prvinski / divja, prvinska pokrajina // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prvinski izbruh strasti
    ● 
    knjiž. prvinske oblike likovnega izražanja osnovne, najenostavnejše

prvínsko prisl.: prvinsko zdrav smisel za stvarnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek