prvolétnik -a (ẹ̑redko 

  1. 1. dijak ali slušatelj prvega letnika: predavanje je bilo za prvoletnike fakultet
  2. 2. otrok ali žival v prvem letu starosti: duševni razvoj prvoletnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek