• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

puhálka -e [tudiu̯k] ž (ȃ) 

  1. 1. priprava za razprševanje snovi s puhanjem: nanašati barvo s puhalko / ustna puhalka
  2. 2. min. priprava za zviševanje temperature plamena s pihanjem: pihati v plamen s puhalko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek