púhel -hla -o [əu̯prid. (ú) 

  1. 1. ki je zaradi motenj v rasti redek, prazen: puhla kolerabica, repa / puhlo seme nekalivo
  2. 2. ekspr. ki ni dovolj gost, trdno sprijet: puhel sneg; zemlja je puhla
  3. 3. ekspr. notranje, duhovno prazen: puhle šale; tako življenje je puhlo / puhle besede / puhli formalisti
    ● 
    ekspr. človek puhle glave človek, ki zelo malo ali nič ne ve



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek