1. dvigovati se in zaradi razširjanja v zraku navadno izginjati:megla puhti iz jezera; ekspr. oblaki puhtijo v nebo / dim puhti iz njegove pipe / ekspr. rahel veter puhti po jezeru pihlja, se premika; pren. vroče želje puhtijo k njej
2. razširjati se in biti zato zaznaven z vohom:duh po morju, potu puhti od njih; iz prepada puhti smrad / brezoseb. od lipe puhti po medu / puhteti po naftalinu, znoju dišati
3. zaradi velike razgretosti oddajati toploto:peč, žerjavica puhti
4. ekspr. kazati se, širiti se:iz pesmi puhti ljubezen