púnči ž neskl. (ȗ) ljubk. deklica, dekle: drobna punči s svetlimi kodri / kot nagovor no, punči, povej



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek