punktírati -am nedov. in dov. (ȋ) 

  1. 1. knjiž. pikčati: punktirati ploskev
  2. 2. med. vbadati z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine: punktirati cisto / punktirati gnoj

punktíran -a -o: punktirano mesto
 
muz. punktirana nota nota, podaljšana s piko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek