• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

puritánec -nca m (ȃ) 

  1. 1. pripadnik puritanstva: gibanje puritancev; puritanci in kvekerji
  2. 2. nav. slabš. kdor zahteva pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: bil je največji puritanec med nami; mrk, strog puritanec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek